Po besedah dermatologinje doc. dr. Mateje Starbek Zorko ima vitiligo lahko močan vpliv na čustveno, psihološko in socialno počutje, zlasti pri mladih. Psihiatrinja dr. Tina Šubic Metlikovič pa opozarja, da so bolniki pogosto stigmatizirani, razvijejo se občutki sramu, tesnobe in depresije. Vitiligo ni nalezljiv in ni posledica napačnega življenjskega sloga, kar je v javnosti še vedno pogosto napačno razumljeno.
Mlada bolnica Nika Vrbinc Mihelič opisuje svojo dolgoletno izkušnjo z boleznijo, ki se je po letih mirovanja znova pojavila v hujši obliki. Znova se je vrnila po pomoč in tokrat naletela na razumevanje. Občutek slišnosti in podpora strokovnjakov sta ji vlila novo moč.
V Sloveniji so na voljo različne možnosti zdravljenja. Pri omejenih oblikah vitiliga se uporabljajo lokalna zdravila, med njimi tudi nova, v Sloveniji še samoplačniška krema. Pri razširjenih oblikah pa je pogosto potrebna fototerapija, ki jo izvajajo le v petih krajih v državi – Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu in na Jesenicah. Terapija je dolgotrajna, zahteva potrpežljivost, učinek pa ni zagotovljen.
Psihološka podpora je ključnega pomena. Posebej ranljiva skupina so mladostniki, pri katerih bolezen močno vpliva na samopodobo. Poleg vedenjsko-kognitivne terapije in zdravil pomagajo tudi tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija in čuječnost.
V Sloveniji bolnikom z vitiligom nudijo pomoč psihiatrične ustanove in centri za duševno zdravje. V Psihiatrični bolnišnici Begunje deluje poseben oddelek za vedenjsko-kognitivno terapijo, kjer bolniki dobijo podporo v skupini strokovnjakov. V primeru stiske pa je vedno možna tudi nujna pomoč v dežurnih psihiatričnih ambulantah.
Psihiatrinja poudarja, da bi ustanovitev društva bolnikov z vitiligom pomenila pomemben korak k večji vidnosti bolezni in zmanjšanju izolacije. Povezovanje, deljenje izkušenj in dostop do informacij so za bolnike ključni elementi opolnomočenja.
