Najvišje regrese letos prejeli zaposleni v bankah in energetiki
Regres za letni dopust, do katerega je upravičen vsak delavec, ostaja eden ključnih elementov delovnopravne zaščite. Z zakonom določena minimalna višina regresa je letos enaka znesku minimalne plače, torej 1277,72 evra bruto. V praksi pa številna podjetja, zlasti v panogah z večjimi dobički in težjo kadrovsko sliko, izplačujejo tudi precej višje zneske.
Letos so najvišji regres prejeli zaposleni v bančnem in energetskem sektorju. V NLB, OTP banki in Savi Re so izplačali 2803,97 evra, kar ustreza takratni povprečni bruto plači v Sloveniji. Visoke zneske so razdelili tudi v Gen energiji (2749,12 evra), Elesu (2696 evrov) ter Telekomu Slovenije (2518,74 evra). Več podjetij, med njimi Krka, Luka Koper in Goodyear, je izplačilo vezalo na povprečno plačo iz marca, ki je znašala 2496,61 evra.
V industriji so bile številke nekoliko nižje. Lek in Impol sta upoštevala februarsko povprečje (2430,99 evra), medtem ko so v Petrolu, Cinkarni Celje, skupinah Emil Frey in Tab delavci prejeli okoli 2400 evrov. Regresi med 2100 in 2350 evri so bili izplačani v Darsu, Pošti Slovenije, Intereuropi, Hidrii in BSH Hišni aparati.
V trgovinski panogi se zneski precej razlikujejo. Spar in Lidl sta delavcem namenila po 2000 evrov, v podjetjih skupine Hisense Europe 1900 evrov, Hofer 1800 evrov, Mercator 1450 evrov (del v bonih), Tuš pa 1400 evrov.
Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini 1341,61 evra, kar predstavlja približno pet odstotkov nad minimalno plačo in pomeni nekoliko višje izplačilo kot lani, ko so dobili regres v višini minimalne plače.
Na drugi strani ostaja tudi temna plat: po podatkih Finančne uprave RS je bilo lani še vedno več kot 8800 delodajalcev, ki so obračunali plače, ne pa tudi regresov. Po podatkih Inšpektorata za delo so bile kršitve, povezane z regresom, tudi lani najpogostejša oblika kršitev na področju delovnih razmerij – ugotovili so 1628 primerov.
Pogoste so tudi nepravilnosti, kot so zamude pri izplačilu, delitev regresa v obrokih, izplačila v gotovini ter zahteve po vračilu regresa s strani delodajalca. Inšpektorat lahko v takih primerih izreče globe, ne more pa delavcem neposredno zagotoviti izplačila – ti morajo v primeru spora vložiti tožbo.
Splošno gledano pa skupna masa izplačanih regresov narašča. Lani je skoraj 71.000 delodajalcev skupno izplačalo za 1,38 milijarde evrov regresov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Povečuje se tudi število zaposlenih, kar krepi pritisk na delodajalce, da postajajo regresi vse bolj tudi konkurenčni dejavnik za privabljanje kadrov.
