Slovenci za hrano porabijo manj kot petino prihodkov, Srbi več kot dvakrat toliko
Prebivalci Srbije za hrano v povprečju porabijo več kot 40 odstotkov svojih mesečnih prihodkov, je pokazala analiza srbskega raziskovalnega centra Demostat. V primerjavi z državami Zahodnega Balkana prebivalci Slovenije za prehrano namenijo znatno manj – 18,8 odstotka. Kljub višjim življenjskim stroškom je obremenitev slovenskih gospodinjstev s prehranskimi stroški občutno nižja.
V Srbiji je povprečna plača januarja znašala približno 920 evrov, medtem ko je bila povprečna potrošniška košarica vredna skoraj enako – 905 evrov. Minimalna plača pa je znašala le 485 evrov. V Sloveniji je bila povprečna plača januarja 1570 evrov, minimalna 930 evrov. Slovenci za prevoz in komunikacije namenijo 26,9 odstotka, za stanovanje in opremljanje doma 19,7 odstotka prihodkov. Po podatkih baze Numbeo naj bi mesečni stroški za družino v Ljubljani znašali 2860 evrov brez najemnine. Življenje v prestolnici je tako dražje od beograjskega za več kot petino, najemnine pa so višje za 35 odstotkov.
Hrvaška gospodinjstva v povprečju za prehrano namenijo 27 odstotkov svojih prihodkov, pri nižjih dohodkih pa ta delež lahko doseže tudi polovico. Povprečna plača na Hrvaškem januarja je znašala 1392 evrov, minimalna 750 evrov, povprečni mesečni stroški za družino pa 2685 evrov.
V Črni gori je bilo januarja povprečje plače 1004 evre, minimalna plača pa 600 evrov oziroma 800 evrov za visoko izobražene. Za hrano so morali Črnogorci odšteti več kot 30 odstotkov prihodkov, skupni stroški za štiričlansko družino pa so znašali približno 2190 evrov.
Kot izpostavlja Demostat, metodologije izračuna potrošniških košaric v regiji niso poenotene. V Srbiji izračun temelji na tričlanski družini, medtem ko v ostalih državah uporabljajo model štiričlanske družine. Prav tako vsebina košaric ni primerljiva – v drugih državah so vključeni tudi stroški letovanj in širši nabor kulturnih in izobraževalnih storitev, česar v srbski metodologiji ni.
