Minister Kumer in direktorica GZS na obisku zelenih projektov v SIJ Acroniju
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si je skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal v kranjski jeklarni SIJ Acroni ogledal projekte, s katerimi podjetje prispeva k zelenemu prehodu. Naložbe, sofinancirane iz Podnebnega sklada, pokrivajo posredne stroške zaradi emisij toplogrednih plinov. Gre za tretji tovrstni obisk ministra v energetsko intenzivnih podjetjih, po obiskih v Talumu in Papirnici Vevče.
GZS poziva k podaljšanju uredbe, ki podjetjem omogoča podporo pri stroških emisij, vse do leta 2030, kar dopuščajo evropske smernice. Nahtigal je poudarila, da Slovenija za ohranitev konkurenčnosti industrije potrebuje nadaljevanje spodbud. Po njenih besedah so obiski podjetij, ki so že izvedla projekte in jih sofinancirala iz omenjenega sklada, dokaz, da industrija zavzeto sledi ciljem razogljičenja.
V SIJ Acroniju jeklo že skoraj štiri desetletja pridobivajo z recikliranjem, kar pomeni bistveno nižji ogljični odtis. Od leta 2008 so izvedli več kot 428 milijonov evrov vredne naložbe, namenjene zmanjševanju emisij in povečanju energetske učinkovitosti. Prva investicija, podprta iz Podnebnega sklada, je bila prenova linije za toplotno obdelavo elektropločevin. Projekt v vrednosti 18 milijonov evrov je omogočil povečanje zmogljivosti, zmanjšanje porabe energije in emisij.
Do konca leta 2026 načrtujejo še dve veliki investiciji: izkoriščanje odvečne toplote in modernizacijo dveh peči. Skupna vrednost teh naložb je 4,2 milijona evrov. Če bo shema podaljšana, so v podjetju pripravljeni do leta 2030 izvesti projekte v skupni vrednosti 56 milijonov evrov, med njimi prenovo potisne peči, zamenjavo hladilnega stolpa in izgradnjo sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom.
V podjetju poudarjajo pomen oddelka Energetike, ki skrbi za upravljanje virov in skladnost z zakonodajo. Skupni učinki vseh naložb do leta 2030 bi pomenili več kot 90.000 MWh prihranka energije na leto ter znižanje emisij CO₂ za več kot 16.000 ton. Brez dolgoročne državne podpore pa te transformacije po njihovih navedbah niso izvedljive.
Glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner je opozoril, da industrijska elektrika predstavlja pomemben strošek in da brez vlaganj v energetsko učinkovitost konkurenčnost podjetja ni mogoča. Poudaril je, da so do leta 2027 v energetsko učinkovitost vložili več kot 22 milijonov evrov in da načrtujejo dodatnih 56 milijonov evrov naložb. V primerjavi z evropskimi konkurenti, ki so prejeli milijardne zneske podpore, je pomoč države ključna.
Minister Kumer je ob obisku dejal, da je vesel, da podjetja prepoznavajo prizadevanja vlade. Dodal je, da SIJ Acroni sredstva uporablja premišljeno in z naložbami gradi temelje za trajnostno in konkurenčno prihodnost.
Podjetje je zavezano krožnemu gospodarstvu – njihovo jeklo je v celoti reciklirano, več kot 98 odstotkov proizvodnih odpadkov se ponovno uporabi. Njihov ogljični odtis je že danes bistveno nižji od tistega v jeklarnah, ki uporabljajo železovo rudo, kar potrjuje tudi certifikat ResponsibleSteel, pridobljen leta 2024.
Uredba o nadomestilih za emisije toplogrednih plinov, sprejeta leta 2023, je uvedena kot podpora podjetjem zaradi stroškov iz sistema trgovanja z emisijskimi kuponi. Slovenija je po večletnih prizadevanjih GZS shemo uvedla tri leta kasneje kot druge države. Skupna vrednost slovenske sheme znaša 99 milijonov evrov, vsa sredstva pa morajo biti porabljena za zeleni prehod. Letos poteka zadnje leto izvajanja, prihodnost pa ostaja odprta.
