Antonio Tejero je leta 1981 s skupino okoli 200 oboroženih častnikov vdrl v parlament v Madridu in zajel poslance. Dogodek se je zgodil v času potrjevanja vlade Leopolda Calva Sotela, šest let po smrti generala Francisca Franca, ki je državo vodil od leta 1939 do 1975.
Poskus udara je propadel, ker ga ni podprl tedanji kralj Juan Carlos I. Ta je nekaj ur po zasedbi parlamenta v televizijskem nagovoru stopil v bran ustavnemu redu in poudaril, da demokratičnega prehoda ne bo dovolil ustaviti. Pučisti so se predali naslednji dan.
Dogodek velja za enega odločilnih trenutkov sodobne španske zgodovine. Okoli njega so se skozi desetletja pojavljale različne teorije, med njimi tudi domneve o vlogi kralja ali političnih struktur.
Španski premier Pedro Sanchez je ob objavi 153 zaupnih dokumentov dejal, da želi država poravnati zgodovinski dolg do državljanov. Med razkritimi gradivi so policijska in sodna poročila, načrti za izvedbo udara ter odzivi tujih vlad. Po navedbah tujih medijev dokumenti ne prinašajo večjih presenečenj, razkrivajo pa nekatere podrobnosti, med drugim sodelovanje agentov tajne službe in oceno, da je bila ena ključnih napak pučistov neukrepanje proti kralju.
Tejero je bil po dogodkih obsojen na 30 let zapora, izključen iz civilne garde in razrešen čina podpolkovnika. Leta 1996 so ga pogojno izpustili. V javnosti se po tem ni pogosto pojavljal. Vest o njegovi smrti je v imenu družine sporočil odvetnik, ki ga je označil za "moža časti, neomajne vere in velike ljubezni do Španije".
