Vlada kosovskega premierja Albina Kurtija si že dlje časa prizadeva ukiniti vzporedne institucije, ki jih na Kosovu financira Beograd. Doslej je zaprla več srbskih ustanov, med tistimi, ki še delujejo, pa so izobraževalne in zdravstvene institucije.
Po poročanju kosovskih medijev bodo morali vsi, ki nimajo kosovskih dokumentov, zaprositi za delovno dovoljenje pri kosovski agenciji za zaposlovanje. To bi lahko povzročilo težave, saj Priština teh ustanov ne priznava, zaposleni in študenti pa so pogosto vključeni v sistem, ki deluje pod okriljem Srbije.
Srbi na Kosovu lahko pridobijo kosovske osebne dokumente, vendar številni še naprej uporabljajo dokumente, izdane v srbskem sistemu. Ob polnem izvajanju zakona bi bili brez kosovskih dokumentov obravnavani kot tujci.
Po navedbah več profesorjev univerze s sedežem v Severni Mitrovici bi lahko zakon vplival na bivanje in delo več tisoč ljudi. Tujci lahko na Kosovu bivajo do 90 dni, za daljše bivanje pa morajo zaprositi za dovoljenje za prebivanje. V primeru kršitev so predvideni ukrepi, tudi denarne kazni, odvzem dovoljenja, deportacija ali prepoved vstopa.
Zaskrbljenost je izrazil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić po srečanju s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom Petrom Sorensenom v Beogradu. Ocenil je, da gre za eskalacijske in diskriminatorne odločitve, ter mednarodno skupnost pozval k resnemu obravnavanju vprašanja pravic Srbov na Kosovu.
Dialog med Beogradom in Prištino pod okriljem Evropske unije poteka od leta 2011. Leta 2013 sta strani sklenili sporazum o normalizaciji odnosov, v začetku leta 2023 pa še dogovor o poti k normalizaciji, vendar zaveze po navedbah obeh strani ostajajo neizpolnjene.
