Franco je državo popeljal v krvavo državljansko vojno, ki se je začela leta 1936, ko je vojska izvedla udar proti republikanski vladi. Ob podpori fašistične Italije in nacistične Nemčije so nacionalisti tri leta z boji z republikanci, ki jim je stala ob strani Sovjetska zveza, tlakovali pot do zmage. Do leta 1939 je bila Španija povsem uničena, posledice pa so bile tragične: množične usmrtitve republikancev, grobišča po vsej državi, zasegi premoženja ter množični beg ljudi, ki so si reševali življenja. V tem času je prišlo tudi do odvzemanja novorojenčkov družinam, ki jih je režim označil za neprimerne.
Po Francovi smrti leta 1975 je Španija krenila na pot demokracije. Novi kralj Juan Carlos je prevzel odgovornost za prehod, ki je temeljil na kompromisih. Ti so med drugim prinesli pakt o molku, na katerega se država opira še danes. Zakon o amnestiji iz leta 1977 je ustavil pregon zločinov preteklosti, kar je vrsto let onemogočalo kakršnakoli prizadevanja za sodno razčiščevanje.
Premiki so se začeli šele leta 2007 s sprejemom zakona o zgodovinskem spominu. Nato je vlada pod vodstvom Pedra Sancheza ubrala bolj odločno pot. Med odmevnejšimi potezami je bila odstranitev Francovih posmrtnih ostankov iz mavzoleja v Dolini padlih, pozneje pa še zakon o demokratičnem spominu, ki na novo postavlja obveznost odstranjevanja simbolov frankizma in oblikuje seznam žrtev režima.
Desne stranke ob tem trdijo, da takšni ukrepi le razširjajo prepad med ljudmi in odvračajo pozornost od težav vlade. Politična znanstvenica Paloma Roman vidi jedro težave v tem, da se država nikoli ni spoprijela z zapuščino režima. Neizrečene zgodbe po njenem ne izginejo, temveč čakajo na trenutek, ko stopijo v ospredje.
Na razkorak opozarja tudi nedavna raziskava javnega mnenja. Čeprav večina obdobje diktature ocenjuje kot negativno, preseneča, kako velik delež vprašanih, predvsem med mlajšimi, nanj gleda kot na čas reda in varnosti. To je tudi odraz živahnih razprav na družbenih omrežjih, kjer se pojavlja nenavadno veliko objav, ki Franca prikazujejo v pozitivni luči.
Medtem ko država uradne slovesnosti opušča, Francova družina in fundacija pripravljata mašo v njegov spomin. Fašistična Falanga za petek napoveduje shod v Madridu, aktivisti pa sobotni protishod. Institucije bodo konec tedna zaznamovale le petdeset let obnovljene monarhije.
Nekoč priljubljeni Juan Carlos, čigar vloga pri prehodu v demokracijo je bila ključna, na teh slovesnostih ne bo prisoten. Njegova javna podoba je zaradi škandalov močno načeta, z novimi spomini pa je v Španiji sprožil še dodatne razprave. Med drugim je zapisal, da je do Franca gojil globoko spoštovanje.
