Po teh podatkih okoli 30 odstotkov učencev v Sloveniji pravi, da so se že srečali z nasiljem med vrstniki. To pomeni približno vsak tretji otrok. Tak delež kaže, da razmere niso med najslabšimi v Evropi, nikakor pa niso mirne ali obrobne.
Primerjava z bližnjimi državami pokaže, da je delež prijavljenega nasilja v Sloveniji višji kot na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji. Prav zato Slovenija v tem delu Evrope izstopa bolj, kot bi marsikdo pričakoval. Med državami nekdanje Jugoslavije sodi med tiste z več prijavljenimi izkušnjami učencev.
Na drugi strani je slika v Španiji precej bolj mirna. Tam o nasilju poroča okoli deset odstotkov učencev, zato država sodi med varnejša okolja za mladostnike. Razlika v primerjavi s Slovenijo je opazna, saj je delež večkrat nižji.
Najvišje številke so vidne v delu vzhodne Evrope in v baltskih državah, kjer delež ponekod presega 40 odstotkov. To pomeni, da skoraj vsak drugi učenec navaja izkušnjo nasilja. Evropska slika je zato zelo neenotna in kaže, da šolsko okolje med državami ni primerljivo.
Podatki izhajajo iz anket med učenci, zato ne govorijo le o samih dogodkih, temveč tudi o tem, koliko mladih je pripravljeno o nasilju govoriti in kako doživljajo občutek varnosti v šoli. Višji delež lahko pomeni več nasilja, lahko pa tudi več odprtosti pri prijavljanju in večjo občutljivost za takšne pojave.
Raziskovalci opozarjajo, da veliko vlogo igra šolsko okolje. Kjer je več pogovora, hitrejšega odziva in jasnih pravil, se konflikti pogosteje ustavijo že na začetku. Kjer tega ni dovolj, se napetosti hitreje selijo iz razreda na hodnike, odmore in splet.
Vpliv ima tudi širše družbeno okolje. Kadar so razlike med mladimi večje in je pritisk znotraj skupine močnejši, se nasilje lažje pojavi kot način prevlade ali izključevanja. Številka za Slovenijo zato ni le statistika, temveč opozorilo, da gre za veliko otrok in za veliko vsakdanjih izkušenj, ki ostanejo skrite odraslim.
