Na dogodku z naslovom Pamet v hrano, znanje na krožnik se srečujejo pridelovalci, strokovnjaki s področja prehrane ter predstavniki javnih zavodov. Namen je spodbujanje uporabe domačih živil skozi vse leto in krepitev zavedanja o pomenu izvorno slovenskih surovin v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je povedala, da otroci v vrtcih in šolah potrebujejo zdrave, sezonske obroke iz lokalnih živil. Dodala je, da se s tem krepi odnos mladih do pridelave hrane, hkrati pa to predstavlja pomemben trg za slovenske kmetije in živilskopredelovalna podjetja. Poudarila je, da je treba zakonske okvirje in javne razpise urejati tako, da bodo poti od kmetije do šolske kuhinje čim bolj jasne in pravične. To zahteva sodelovanje več resorjev in ne le enega.
Irena Simčič z zavoda za šolstvo je opozorila na različne vidike šolske prehrane, od vzgojno-izobraževalnega do zdravstvenega, kmetijskega in socialnega. Na okrogli mizi Podoba slovenske (pre)hrane 2030 so govorci poudarili, da bi si morali predstavniki pristojnih ministrstev prizadevati za skupne rešitve, ki bi razbremenile administrativni del in olajšale dostop do lokalnih živil. Ena izmed zamisli je večja centralizacija, na primer v obliki skupnega naročanja ali logističnega centra za javno prehrano.
Predstavnica ministrstva za javno upravo Urška Skok Klima in Rado Kostrevc z ministrstva za vzgojo in izobraževanje sta izpostavila, da je ponudba lokalne hrane po državi neenakomerna, kar otežuje načrtovanje jedilnikov. Skupaj z ministrico sta ocenila, da bi jasnejša organizacija naročanja in boljša povezava med pridelovalci in zavodi pripomogli k stabilnejši uporabi domačih živil.
Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Vesna Marinko je spomnila na nove prehranske smernice, ki veljajo od lanskega šolskega leta. Te dajejo več poudarka lokalnim živilom in zmanjševanju odpadne hrane. Med izzivi pa ostaja privlačnost jedi za otroke, saj vse spremembe ne naletijo na takojšen odziv.
Na okrogli mizi o kulinaričnih navadah mladih je chefinja restavracije Pen Klub Mojmir Šiftar opozorila, da mladi dobro vedo, kaj jedo, nekoliko drugačen pa je njihov odnos do tradicionalnih jedi. Po njenem mnenju bi morali starejši ter gostinci najti način, kako domače jedi, med njimi tudi jedi, kot je jota, približati mladim na sodoben način.
Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je dodala, da se v prehranski industriji dogajajo spremembe, ki ne gredo vedno v smer, ki jo pričakujejo mladi. Poudarila je, da več podjetij zmanjšuje sladkor in sol ter dodaja več polnozrnatih sestavin.
Ana Le Marechal Kolar z direktorata za hrano in ribištvo je povedala, da je mogoče premostiti razhajanja med željami mladih in smernicami stroke, vendar bo za to potrebnega več sodelovanja, tudi s kuharskimi mojstri, ki lahko pomagajo pri oblikovanju privlačnejših jedi.
V sklopu dogodka potekajo še dodatne okrogle mize in kuharske delavnice, posvečene sodelovanju med pridelovalci in javnimi zavodi ter pripravi jedi brez odpadkov.
Današnji dogodek je del tedna slovenske hrane, ki poteka drugo leto zapored.
