Kučan v Celju: Ukradeni otroci so bili žrtve vojne za svobodo, danes se zgodovina ponavlja
V Narodnem domu v Celju je danes potekala slavnostna akademija ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitve ukradenih otrok v domovino. Prvi predsednik republike Milan Kučan je v nagovoru poudaril, da tudi ti otroci predstavljajo žrtve boja za svobodo, hkrati pa opozoril na vzporednice z današnjim svetom – od Ukrajine do Gaze.
Avgusta 1942 so nacisti iz Celja odpeljali 645 slovenskih otrok. Starejši so končali v prevzgojnih taboriščih, mlajši v domovih pod nadzorom nacistične organizacije Lebensborn. Večina se jih je po vojni vrnila kot sirote, mnogi niso več imeli doma, za prestano trpljenje pa dolgo niso prejeli nikakršnega zadoščenja. Kučan je izpostavil, da so bili ti otroci del nacističnega načrta izbrisa slovenskega naroda, ki bi po njegovem mnenju uspel, če se Slovenci ne bi uprli.
V govoru se je vprašal, ali je danes kaj drugače. Spomnil je na ukrajinske otroke, odpeljane v Rusijo, in na deset tisoče ranjenih in ubitih otrok v Gazi. Dejal je, da so ti prizori dokaz nadaljevanja zgodovinskega razčlovečenja in vojnega nasilja, ki ga pogosto poganjajo interesi oboroževalnih industrij. »Tisti, ki ima vest in človečnost, bo to poimenoval s pravim imenom, ne glede na to, kdaj in če bo o tem odločalo sodišče,« je dejal.
Opozoril je, da današnji svet ni naklonjen miru. Po njegovih besedah moramo kot družba zavrniti vojno kot sprejemljivo realnost. Potrebno se je upreti razčlovečenju – z javno besedo, diplomacijo, podpisovanjem deklaracij in z zahtevami do politikov, da dajejo prednost blaginji in mirovnim rešitvam pred oboroževanjem.
Kučan je izpostavil, da se miru v delu slovenske politike ne daje pravega poudarka, vendar nekatere zunanjepolitične poteze, predvsem stališča predsednice republike Nataše Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, po njegovem mnenju dajejo upanje. Ob koncu je pozval k razmisleku pred volitvami spomladi prihodnje leto: »Ko se bomo odločali, komu zaupati prihodnost države, naj bo to tudi odločitev za mir.«
Dogodka sta se udeležila tudi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in obrambni minister Borut Sajovic. O zgodbah ukradenih otrok so v preteklosti med drugim pripovedovali dokumentarna filma Maje Weiss in roman Nataše Konc Lorenzutti, ki tematiko osvetljujejo skozi osebne usode in zgodovinske okoliščine.