Finančni ministri dosegli dogovor o reformi fiskalnih pravil
Finančni ministri Evropske unije (EU) so na današnji videokonferenci dosegli dogovor o novih fiskalnih pravilih EU, ki bodo veljala že prihodnje leto. Minister za finance Klemen Boštjančič pozdravlja dosežen dogovor: "Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča."
Reforma fiskalnega okvira EU bo naslovila pomanjkljivosti sedanjih pravil. Spremenjena pravila bodo upoštevala posebnosti glede javnega dolga, hkrati pa bodo še naprej zahtevala skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ohranjanje ravni investicij.
"Veseli me, da je bil, po skoraj štirih letih razprav o reformi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije, danes dosežen ta politični dogovor," je ob potrditvi dejal minister Boštjančič. Predvidene spremembe odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem hitrosti vzdržnosti javnih financ ne postavljajo pred cilj ekonomske rasti. Političnemu dogovoru pred dokončno potrditvijo sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, saj se eden od treh zakonodajnih aktov sprejema s soodločanjem obeh institucij, zato se morata z besedilom strinjati obe instituciji.
Izjemno pomembno je, da bo kompromis omogočal bolj postopno konsolidacijo kot obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast. Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP. To bo manj zahtevno, a hkrati bolj realno, predvsem za države z visokim dolgom.
Ko država doseže javnofinančni primanjkljaj, večji od minus treh odstotkov BDP, ga bo morala letno zniževati s tako stopnjo, ki bo zagotovila zanesljivo zniževanje javnofinančnega dolga. Uravnavanje pa bo temeljilo na prilagajanju rasti izdatkov.
Za Slovenijo je še posebej pomembna prehodna določba, da bodo ambiciozno zastavljene reforme (na primer pokojninska z vplivom na znižanje tekočih izdatkov sektorja država) v Načrtih za okrevanje in odpornost upoštevane kot zelo pomemben dejavnik pri podaljšanju obdobja konsolidacije v prvih načrtih.
Fiskalne cilje, reforme in investicije bomo države morale zastaviti v štiriletnih fiskalnih načrtih.
Slovenija je torej zagovarjala stališče, da morajo nova fiskalna pravila omogočiti postopno konsolidacijo, ki bo omogočila tudi investicije. "Zavedamo se, da bo treba za večjo postopnost izvesti tudi strukturne reforme. Veseli nas, da so bila slovenska stališča v pogajanjih upoštevana in da jih potrjeni kompromisni predlog tudi odraža," še dodaja minister Boštjančič.