Svet Savinjske regije obravnaval načrt ukrepov popoplavne obnove

Kot je ob tem dejala direktorica Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške (Saša) regije Biljana Škarja, si želijo predvsem čimprejšnje ureditve nasipov in brežin, pa tudi odgovor države o morebitni preselitvi ljudi, ki jim je ujma avgusta uničila domove.

Načrt ukrepov popoplavne obnove in spodbujanja razvoja so že posredovali vladi za uvrstitev predlaganih ukrepov v zakon o obnovi, ki je v pripravi, je povedala Škarja. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada kmalu obiskala tudi Zgornje Savinjsko dolino.

Člani sveta ocenjujejo, da je bila regija v ujmi poleg Koroške najbolj prizadeta. Poleg zasebnih in javnih objektov je močno poškodovana cestna infrastruktura, normalne cestne povezave še dolgo ne bodo vzpostavljene, gibanje v občinah Zgornje Savinjske doline in občini Šmartno ob Paki je še vedno oteženo, ponekod celo nevarno. Grozijo tudi številni zemeljski plazovi, so opozorili.

Gospodarstvo je utrpelo veliko škodo; po prvih podatkih je bilo samo v Zgornji Savinjski dolini poplavljenih 300 podjetij, številna druga pa imajo izpad poslovanja zaradi prekinjenih cestnih povezav, izgube strank in dobaviteljev ter izpada turističnega obiska. Pod vodo sta bili dve industrijski coni, večmilijonsko škodo sta utrpeli največji podjetji, KLS Ljubno in nazarski BSH Hišni aparati, kjer je skupaj z delovnimi mesti, ki so na družbe vezana posredno, ogroženih do 6000 delovnih mest, so ocenili.

Tudi socialna tveganja so visoka, zaradi onesnaženih naplavin iz industrijskih con ter nedelovanja centralne čistilne naprave pa je oporečno tudi ekološko stanje, so še opozorili.

Saša regija je v občutljivem obdobju prestrukturiranja iz premogovništva, odprava posledic poplav pa bo po mnenju županov regije najprej terjala vzpostavitev prvotnega stanja, kar bo zahtevalo visoke investicije, čas in razpoložljivost sredstev. Zato je nujno, da se sanacija začne takoj. V nasprotnem primeru bodo s poplavo prizadeta območja zaostala, gospodarstvo bo postalo nekonkurenčno, kar bo odločilno in negativno vplivalo na celotno družbo, so prepričani.

V danes obravnavanem načrtu je poudarek na povezljivosti in trajnostni mobilnosti, sociali, načrtovanju in upravljanju s prostorom, konkurenčnem gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu, podnebnim spremembam in energetski učinkovitosti. S tem želijo zagotoviti konkurenčnejšo regijo z izgradnjo infrastrukturnih povezav, podpreti proces digitalizacije v industriji z zagotovitvijo širokopasovnih internetnih povezav ter spodbujati trajno mobilnost.