Nekdanja babica iz Maribora zanikala kakršnokoli vedenje o domnevnem odtujevanju novorojenčkov

V porodnišnici v Mariboru se je zaposlila leta 1981 kot medicinska sestra babica in tam ostala do upokojitve. Opravila je naloge sprejema nosečnic, popisa anamneze in njihovega spremstva v porodno sobo. Po njenih besedah so otroka po porodu označili z zapestnico, enako pa tudi mater, nato so otroka odpeljali v otroško sobo, mater pa na oddelek.

Na vprašanje poslanca Aleksandra Reberška o primeru, ko otrok ob rojstvu ni dobil zapestnice, je odgovorila, da je bil tak protokol obvezna praksa, vendar dopušča možnost napake, saj so imeli letno tudi do 3700 porodov.

V štirih desetletjih dela v porodnišnici ni zaznala niti enega primera morebitnega odtujevanja otrok. Po njenem prepričanju v tem ni sodelovala nobena od babic, ki so bile vedno prisotne v štiričlanski ekipi.

Predsednico komisije Alenko Jeraj je zanimalo, ali je kdaj kateri izmed otrok, razglašen za mrtvorojenega, dejansko preživel. Jeraj je prebrala pričanje matere, ki ji je babica po porodu dala tableto, zaradi katere se je počutila slabo, nato pa je v takšnem stanju podpisala dokumente in po petih dneh izvedela, da je otrok umrl. Beribak je pojasnila, da so mrtvorojeni otroci napoteni na patologijo, takšnih primerov pa ni bilo veliko. Spomni se enega primera z zapletom, a je bilo po njenih besedah vedno poskrbljeno za klic pediatra.

Na komisiji je pričala tudi Dolores Čuš, ki je leta 1988 vložila prošnjo za posvojitev v Ljubljani. Leta 1990 so jo poklicali s centra za socialno delo z informacijo, da bo lahko posvojila dojenčka, rojenega maja istega leta. Posvojitev se nato ni zgodila, pristojni so utihnili, pozneje pa je izvedela, da naj bi se otrok nahajal v Švici. Po njenih besedah ji je socialna delavka zamolčala, da je treba za posvojitev plačati, zato je sumila, da je bil otrok prodan, kar je delavka zanikala.

Kasneje sta z možem spoznala par, ki je posvojil otroka iz Sarajeva in navezala stik s tamkajšnjim otroškim domom. Tako sta tudi sama posvojila deklico. Čuš je poslancu Predragu Bakoviću pojasnila, da za posvojitev v Sarajevu nista plačala ničesar, le simbolično sta se zahvalila osebju. Postopek je bil podoben kot v Sloveniji, le da je bilo v BiH treba priložiti še potrdilo o bivališču, na posvojitev pa sta čakala do osem mesecev.

Del današnjega zaslišanja je potekal za zaprtimi vrati.