Hello Kitty kot simbol popkulturne preobrazbe Japonske po drugi svetovni vojni
Ikonična podoba bele mačke z rdečo pentljo, znana kot Hello Kitty, je mnogo več kot le priljubljen lik na torbicah, skodelicah ali šolskih potrebščinah. Po poročanju National Geographica je Hello Kitty postala simbol japonske mehke moči in pomembna figura v strategiji kulturne diplomacije države, ki si je po drugi svetovni vojni prizadevala ustvariti novo, nežnejšo mednarodno podobo.
Ustvarjena leta 1974 v podjetju Sanrio, sprva specializiranem za gumijaste sandale, je Hello Kitty postala svetovna ambasadorka estetike kawaii – kulture »prisrčnosti«, ki je zaznamovala celotno generacijo. Estetika, ki poudarja nedolžnost, preprostost in čustveno toplino, je iz subkulture zrasla v orodje državne strategije. Japonska je s tem nežnim, navidezno nepolitičnim likom zgradila podobo sodobne, ustvarjalne in miroljubne družbe.
Po mnenju raziskovalcev je prav v tem prilagodljivem obrazu Hello Kitty – brez ust, brez očitnih čustev – njen globalni uspeh: vsak jo lahko razume po svoje. Njena podoba ni le osvojila trgov po vsem svetu, temveč je bila tudi uradno imenovana za ambasadorko otrok UNICEF-a v ZDA in se pojavila v številnih vladnih in promocijskih pobudah, kot je kampanja Cool Japan.
Kawaii kultura, ki se je začela kot dekliška estetika in oblika samoizražanja, je postala temelj kulturne identitete nove Japonske. Prisotna je v modi, oglaševanju, pop kulturi in celo politiki – kot primer navaja National Geographic nekdanjega premierja Shinza Abeja, ki se je na olimpijskih igrah v Riu pojavil kot lik iz Nintendove igre Super Mario.
Hello Kitty danes pooseblja več kot le japonsko prisrčnost. Postala je simbol nacionalne preobrazbe, diplomatski most in dokaz, da lahko tudi popularna kultura igra ključno vlogo pri globalnem ugledu države.