Psihologinja Andrea Anaya je primer povezala s teorijo navezanosti. Po njenem mnenju zgodba ne govori le o ganljivem prizoru, temveč o temeljnih zakonitostih čustvenega razvoja. Ko je mladič ostal sam in doživel zavračanje drugih makakov, so mu oskrbniki ponudili veliko plišasto igračo. Punch jo je začel objemati vsakič, ko se je prestrašil ali bil odrinjen.
Takšno vedenje pojasnjuje z osnovno potrebo po bližini in varnosti. Navezanost ni omejena le na hrano ali fizično preživetje, temveč vključuje občutek zaščite in umirjanja. Anaya se ob tem sklicuje na poskuse ameriškega psihologa Harryja Harlowa iz petdesetih let, v katerih so mladiči opic raje izbrali mehko nadomestno figuro brez hrane kot hladno kovinsko, ki jim je nudila hranjenje.
Primer mladega makaka kaže, da potreba po stiku presega osnovne biološke potrebe. Ko primanjkuje figure navezanosti, organizem išče nadomestke, ki pomagajo uravnavati občutke strahu in negotovosti. Po mnenju strokovnjakov takšni odzivi potrjujejo, da je navezanost tesno povezana z občutkom varnosti in zmožnostjo čustvene regulacije, ne le pri ljudeh, temveč tudi pri drugih primatih.
