Pri psih so najpogostejše težave povezane s t. i. kužnim kašljem, ki se širi kapljično med stikom z drugimi psi. Gre za okužbo, ki jo povzročajo virusi in bakterije, med njimi najpogosteje pasja parainfluenca in bakterija Bordetella bronchiseptica. Znaki so suh, dražeč kašelj, ki se okrepi ob vznemirjenju, in spremenjen glas, sicer pa je počutje pogosto še dobro.
Pri mačkah so pogoste okužbe zgornjih dihal v okviru t. i. mačjega respiratornega kompleksa. Največ težav povzročata mačji kalicivirus in herpesvirus. Znaki vključujejo kihanje, izcedek iz nosu in oči, vnetje ustne votline in v hujših primerih razjede v ustih. Okužbe so še posebej razširjene v okoljih z več mačkami, kot so zavetišča in gospodinjstva z več ljubljenčki.
Poleg kužnega kašlja in virusnih okužb se pri živalih pogosto pojavita tudi laringitis (vnetje grla) in faringitis (vnetje žrela), kar lastniki lahko prepoznajo po hripavosti, spremenjenem glasu, bolečem požiranju, slinjenju in zmanjšanem apetitu.
Ob znaki, kot so oteženo dihanje, visoka telesna temperatura, modrikasta sluznica ali izguba apetita, je potreben takojšen obisk veterinarja. Pravočasna obravnava lahko prepreči zaplete, ki se sicer razvijejo predvsem pri mladičih, starejših živalih in tistih z že oslabljenim zdravjem.
Pomemben del preventive so redna cepljenja proti nalezljivim boleznim, ki ne preprečijo nujno okužbe, zmanjšajo pa težo simptomov. Lastniki lahko doma pomagajo z omejitvijo naporov, zaščito pred mrazom in uporabo sirupov, ki so varni za živali. Sirupi za ljudi niso primerni, saj lahko vsebujejo snovi, nevarne za pse in mačke.
Bolezni dihal pri živalih se praviloma ne prenašajo na ljudi, kljub temu pa je priporočljivo upoštevati osnovne higienske ukrepe. Previdnost je posebej pomembna v gospodinjstvih z majhnimi otroki, starejšimi in kroničnimi bolniki.
Veterinarji svetujejo, da lastniki ne čakajo na poslabšanje, temveč poiščejo strokovno pomoč že ob prvih znakih sprememb v vedenju, kašlju ali dihanju. Zgodnje ukrepanje pogosto pomeni tudi hitrejše okrevanje.
