Svetovni dan hepatitisa s sloganom Eno življenje, ena jetra

Primarni rak jeter, povezan z virusoma hepatitisa B in C, je tretji najpogostejši povzročitelj smrti zaradi rakave bolezni, šesta najpogostejša rakava bolezen in edini rak, katerega obolevnost v zadnjih 10 letih narašča, je v izjavi za medije pojasnila vodja Nacionalne ekspertne skupine za virusne hepatitise in infektologinja na ljubljanski infekcijski kliniki Mojca Matičič.

Zaradi posledic hepatitisov B ali C po svetu vsako leto še vedno umre 1,2 milijona ljudi, med njimi vsaj pol milijona zaradi primarnega raka jeter, ki je dokazano povezan z obema hepatitisoma.

Na voljo so učinkovite metode preprečevanja tega raka - okužbo z virusom hepatitis B lahko uspešno preprečimo s cepljenjem, hepatitis C pa izredno učinkovito pozdravimo, če ga le odkrijemo dovolj zgodaj. Zato v četrtek in danes med 13. in 18. uro na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani poteka anonimno, brezplačno testiranje na hepatitis C, za katerega naročanje ni potrebno.

Ker zaenkrat primanjkuje ustreznih učinkovitih strategij za njegovo pravočasno odkrivanje, je preprečevanje raka jeter ključni ukrep za zmanjšanje njegovega bremena. Torej je ključno spodbujanje cepljenja proti hepatitisu B pri še necepljenih, ter izogibanje kakršnemukoli tveganju za okužbo s hepatitisom C, je poudarila Matičič.

Če je bil človek kadarkoli tekom življenja kakorkoli izpostavljen možnosti za okužbo s hepatitisom C ali B, je nujno čim prejšnje testiranje ter v primeru pozitivnega rezultata takojšnja napotitev k infektologu in ustrezno zdravljenje. V obeh primerih gre za samopomoč človeka pri preprečevanju okužbe in posledično raka na jetrih.

Po zadnjih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je z virusom hepatitisa B kronično okuženih 296 milijonov ljudi, 58 milijonov pa jih je okuženih z virusom hepatitisa C.

Letos mineva 10 let od odkritja novih, na virus neposredno delujočih zdravil za zdravljenje hepatitisa C, ki so povsem spremenila perspektivo te smrtonosne bolezni. Gre za prvo zdravilo v zgodovini medicine, s katerim lahko dokončno pozdravimo kronično virusno okužbo - ob tem pa je varno, bolniku prijazno, brez pomembnih stranskih učinkov in zahteva le dvo- do trimesečno zdravljenje.

Po začetnih precejšnjih omejitvah tovrstnega zdravljenja zaradi njegove zelo visoke izhodiščne cene, danes ta zdravila uporabljajo že povsod po svetu, saj so cene zdravil bistveno nižje, v manj razvitih državah pa uporabljajo tudi generična zdravila. Delež zdravljenih po letu 2016 se je povečal kar za desetkrat. V Sloveniji imamo zdravila na voljo od samega začetka, delež zdravljenih pa stalno narašča že zadnjih 20 let, pač glede na novo odkrite bolnike, je še pojasnila Matičič.