Harvardski znanstveniki odkrili "genetsko stikalo" za nadzor telesne maščobe
Znanstveniki z Univerze Harvard so razkrili, da obstajajo geni, ki v človeškem telesu delujejo kot biološka stikala, odgovorna za odločitev, ali se bo maščoba shranjevala ali porabljala. Odkritje, objavljeno v ugledni znanstveni reviji Nature Communications, bi lahko odprlo vrata povsem novemu pristopu k zdravljenju debelosti, ki ne bi več temeljil zgolj na hormonih ali prehranskih dopolnilih.
Raziskavo je vodil doktorski študent Muhammad Ahmad, ki je s svojo ekipo uporabil gensko tehnologijo CRISPR-Cas9, da bi preučili tisoče genov pri vinskih mušicah. S postopnim izklapljanjem posameznih genov so raziskovalci ugotovili, kateri geni aktivirajo ali zavirajo porabo maščobe. Med odkritji so identificirali tudi povsem nove genetske regulatorje, povezane z glukagonom, hormonom, ki telesu sporoča, naj porabi maščobne rezerve.
Glukagon, ki se običajno sprošča ob pomanjkanju hrane, se aktivira tudi z uživanjem beljakovin, kot so meso, jajca in stročnice. S svojim delovanjem na receptorje v telesu spodbuja sproščanje energije iz maščobnih zalog. Raziskovalci so ugotovili, da določeni geni stabilizirajo te receptorje, kar omogoča bolj usmerjen odziv brez nezaželenih učinkov, kot jih povzročajo obstoječa zdravila.
Zdravila, kot sta Ozempic in Wegovy, ki temeljijo na agonistih GLP-1, so sicer učinkovita pri hujšanju, a pogosto povzročajo neželene učinke, kot so slabost, vnetje trebušne slinavke ali izguba mišične mase. Poleg tega mnogi bolniki po prenehanju jemanja hitro znova pridobijo težo. Ahmad pojasnjuje, da telo deluje kot vzmet, ki si prizadeva obnoviti zaloge, zlasti pri tistih, ki imajo genetsko nagnjenost k shranjevanju maščobe.
Raziskava kaže tudi, da so zgodovinske prehranske stiske, kot so lakote v določenih regijah, zapustile genetski pečat, zaradi katerega se nekatera telesa bolj nagibajo k kopičenju energije. V tem kontekstu bi lahko prehrana, bogata z beljakovinami, neposredno spodbudila kurjenje maščob, ne le zaradi kalorične vrednosti, temveč zaradi biološkega učinka na hormonsko ravnovesje.
Poleg vpliva na presnovo so raziskovalci ugotovili, da nekateri identificirani geni vplivajo tudi na receptorje v možganih. To odkritje odpira možnosti za raziskovanje učinkov na bolezni, kot je Parkinsonova bolezen, saj bi stabilizacija receptorjev lahko pomagala pri zaščiti živčnih celic.
V prihodnosti Ahmad in njegova ekipa upajo, da bodo njihovi "genetski preklopniki" osnova za razvoj novih, varnejših zdravil proti debelosti. Namesto univerzalnih hormonskih terapij bi bila obravnava lahko usmerjena, individualizirana in brez številnih stranskih učinkov.
To odkritje predstavlja pomemben korak k razumevanju zapletenega razmerja med genetiko, prehrano in presnovo ter nakazuje, da je pri obvladovanju debelosti ključno razumevanje, kako telo samo odloča, kaj naj stori z maščobnimi zalogami.