V združenju se sprašujejo, ali bo družba znala zagotoviti varno in doma pridelano hrano za prihodnje generacije ter ali je mogoče ponovno vzpostaviti celotno prehransko verigo od semena do krožnika. Spominjajo tudi na že oblikovane pobude, ki dajejo prednost lokalni ekološki hrani, nato hrani iz shem kakovosti ter lokalno pridelani konvencionalni hrani pred uvoženo. Ob tem menijo, da v javnih zavodih ne bi smeli streči živil iz žuželk ali tistih, pridelanih z bioinžineringom.
Čeprav bo od leta 2027 za vse osnovnošolce zagotovljeno brezplačno kosilo, ostaja odprto vprašanje, ali bo ta hrana res lokalna in trajnostno pridelana. Veliko javnih zavodov po njihovih besedah še vedno izbere najcenejšo ponudbo, kar domači pridelavi ne gre v prid.
Dodatne pomisleke sproža sporazum med EU in Mercosurjem, ki prinaša več uvoza hrane iz držav z razširjeno uporabo gensko spremenjenih organizmov. Po navedbah iniciative se v Braziliji in Argentini spreminja zakonodaja, zaradi katere bi se nekateri proizvodi nove genomske tehnike znašli na trgu brez označevanja. Podobno na ravni EU potekajo postopki za zakonodajo o NGT pridelave rastlin, kjer se predvideva neoznačenost živil z do 20 spremenjenimi geni.
EkocI predlaga uvedbo dodatnega nadzora nad označevanjem in sledljivostjo NGT in GSO v živilih ter želi, da Slovenija pri sprejemanju evropske zakonodaje vztraja pri previdnem pristopu. Pobude so že poslali ključnim institucijam, v prihodnjih dneh pa jih bodo naslovili še na državni zbor in državni svet.
Zaključujejo, da prehranska varnost temelji na vseh členih verige – od pridelovalcev in staršev do ravnateljev, institucij in odločevalcev.
