Vseh 15 izdelkov je izpolnjevalo osnovne zahteve glede kakovosti mesa. Hidroksiprolin, kazalnik vsebnosti vezivnega tkiva, je bil povsod v mejah, kar potrjuje uporabo dobrega mesa brez nezaželenih delov. Le ena klobasa je vsebovala polifosfate, kar po pravilih za zaščiteno geografsko označbo ni dovoljeno. Dovoljeni nitriti so bili prisotni v vseh izdelkih v okviru mejnih vrednosti.
Hranilne vrednosti so pokazale precejšnje razlike, predvsem pri vsebnosti maščob, ki so se gibale med 14,3 in 29,7 grama na 100 gramov. Sol je bila prisotna v vseh vzorcih v precej visokih količinah, kar je kranjskim klobasam prineslo rdečo luč na prehranskem semaforju. Več beljakovin in manj maščobe so bile lastnosti, ki so vplivale na višjo oceno.
Pri senzoričnem ocenjevanju so ocenjevalci posebno pozornost namenili izgledu prereza, vonju, okusu in teksturi. Najbolje ocenjena klobasa je imela enakomerno razporejene koščke mesa in slanine, prijetno sočno strukturo in uravnotežen okus po dimljenem in začinjenem mesu. Ocenjevalci so poudarili, da je šlo za izdelek z izrazitim značajem in brez trdih delcev, kar je ključno pri tovrstnih mesnih izdelkih.
Presenetljivo je, da najvišja cena ni pomenila najboljše kakovosti. Razlika med najcenejšo in najdražjo klobaso je znašala več kot 20 evrov na kilogram, a sta se med najbolje ocenjenimi znašla tudi izdelka iz spodnjega cenovnega razreda.
ZPS opozarja, da je kranjska klobasa kljub tradicionalnemu statusu energijsko gosto živilo in vsebuje veliko maščob ter soli. Zato svetujejo zmernost pri uživanju, še posebej v prazničnem času.
