Na srečanju so predstavili ukrepe, ki lahko z majhnimi spremembami v vsakdanjih navadah prinesejo opazne prihranke pri porabi energije. Govorci so poudarili, da lahko bolj premišljena raba ogrevanja, prezračevanja in električnih naprav občutno vpliva na višino položnic ter izboljša bivalne razmere.
Profesorica Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je dejala: »Spremembe vedenja so učinkovite takrat, ko so ukrepi načrtovani večnivojsko – od jasnih priporočil za gospodinjstva do podpore v skupnosti in usklajenih javnih ukrepov. Energetska učinkovitost mora upoštevati tudi življenjske razmere ljudi, zlasti tistih, ki živijo v energetski revščini.«
Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz Vitra Cerknica je predstavil korake, ki jih je smiselno opraviti pred prenovo ali gradnjo. »Na primerih iz dolgoletne prakse lahko vidimo, kako se izogniti dragim napakam ter sprejemati odločitve za zdrav in energetsko učinkovit dom.«
Vodja direktorata za energijo na ministrstvu za okolje in prostor Erik Potočar je poudaril, da je učinkovita raba energije ena ključnih naložb prihodnosti in pomemben del zelenega prehoda.
Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani je opozoril, da večina energije v stavbah služi zagotavljanju bivalnega ugodja. »Notranje okolje vpliva na zdravje, saj v stavbah preživimo več kot 90 odstotkov časa. Razvijamo modele, kjer bo poudarek na zagotavljanju zdravih razmer v stavbah.«
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so predstavili tudi rezultate ankete med skoraj dva tisoč potrošniki. Boštjan Okorn je povedal: »Približno polovica gospodinjstev je uvedla pozitivne spremembe pri rabi energije, vendar ostaja še veliko prostora za dodatne ukrepe. Pogosto pa so za nadaljnje prihranke potrebne večje naložbe.«
Na konferenci so izpostavili tudi vlogo občin pri spodbujanju energetske učinkovitosti. Predstavili so primere podpore prebivalcem, med drugim informacijske točke in storitve za pomoč pri energetskih prenovah stanovanj.
Lea Korva iz Info točke Misija 100 na Mestni občini Ljubljana je povedala: »Skozi projekt SHIFT spodbujamo različne deležnike k spremembam navad, ki vodijo k bolj trajnostnemu načinu življenja.«
Ana Tisov iz projekta Renov-AID je predstavila izkušnje z vzpostavljanjem enotnih kontaktnih točk za energetske prenove. Po njenih besedah pilotni projekti v Ljubljani, Kranju in Velenju kažejo, da takšne točke povečujejo zaupanje občanov in spodbujajo več prenov stanovanj.
Energetski svetovalec mreže Ensvet Patricjo Božič je dejal: »Občani lahko z ustreznimi informacijami sprejemajo boljše odločitve. Ensvet nudi strokovno svetovanje, Eko sklad pa finančne spodbude za izvedbo energetskih ukrepov.«
Predstavnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje Anja Jutraž in Andreja Kukec sta opozorili še na vpliv bivalnih razmer na zdravje. Po njunih besedah lahko dolgotrajna izpostavljenost neustreznim temperaturam ali slabi kakovosti zraka v zaprtih prostorih negativno vpliva na zdravje, predvsem pri otrocih in starejših.
