V organizaciji poudarjajo, da ima 8. marec korenine v delavskih in feminističnih gibanjih. Danes se praznik pogosto izraža skozi osebne geste in podarjanje cvetja, povpraševanje po rezanih rožah pa je največje prav v tem obdobju.
Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija leta 2024 uvozila za 17,8 milijona evrov rezanega cvetja. Večina je prišla z Nizozemske, kjer deluje največja borza cvetja, kamor rože prispejo z različnih koncev sveta.
V Focusu opozarjajo, da v Evropski uniji velik del delovne sile pri gojenju cvetja predstavljajo migranti iz srednje in vzhodne Evrope, ki delajo v negotovih razmerah. Poročila iz Kenije, ene največjih izvoznic rezanega cvetja, govorijo o dolgih delovnikih, nizkih plačah, neplačanih nadurah ter spolnem nadlegovanju.
Organizacija izpostavlja tudi visoko uporabo pesticidov. Analize v Franciji in na Švedskem so pokazale prisotnost prepovedanih ali preseženih količin pesticidov na rezanem cvetju. V laboratorijski analizi 15 šopkov iz različnih trgovin so v vseh primerih našli ostanke pesticidov, v posameznem šopku tudi več deset različnih snovi.
Pridelava cvetja je po navedbah Focusa energetsko zahtevna. Velik del cvetja gojijo v ogrevanih rastlinjakih, ki porabljajo veliko energije. Študije življenjskega cikla rezanih vrtnic kažejo, da imajo vrtnice iz ogrevanih rastlinjakov na Nizozemskem pogosto večji okoljski vpliv kot vrtnice, uvožene iz Afrike.
