Po ocenah teologa Ivana Štuheca se papež v prvem letu ni odločil za večje notranje spremembe. Ni imenoval novih kardinalov, ni opravil kadrovskih menjav in še ni izdal prve okrožnice, ki jo v Vatikanu pričakujejo kot programski dokument. Poudarek ostaja na opazovanju in postopnem oblikovanju smeri.
Pri mednarodnih vprašanjih Leon XIV. vztraja pri pozivih k pravičnemu miru. Do vojne v Ukrajini nastopa bolj odločno kot njegov predhodnik Frančišek, ob tem pa večkrat opozarja tudi na razmere na Bližnjem vzhodu. Kritičen je bil do ameriške politike, kar je sprožilo odzive predsednika Donalda Trumpa. Papež se na to ni želel spuščati v polemike, temveč nadaljuje s sporočili o miru.
Do migracij zavzema bolj uravnotežen pristop. Državam priznava pravico do nadzora meja, obenem pa opozarja, da je treba migrante obravnavati človeško. Nedavno je za škofa v ameriški zvezni državi Zahodna Virginia imenoval nekdanjega begunca.
V prvem letu pontifikata se Leon XIV. razlikuje tudi v slogu. V nasprotju s Frančiškom uporablja tradicionalna papeška oblačila, prebiva v Apostolski palači in se redno vrača v poletno rezidenco v Castel Gandolfu. Njegov način komuniciranja je bolj zadržan, brez večjih pretresov v Vatikanu.
Med prvimi potezami je v Vatikan povabil slovenske škofe, kar po ocenah kaže na željo po razjasnitvi odprtih vprašanj. Za prvo večjo pot je izbral Afriko, kjer je obiskal več držav in se srečal z lokalnimi skupnostmi.
Obletnice izvolitve ne bo preživel v Vatikanu, temveč v Neaplju in Pompejih, kjer bo obiskal romarsko baziliko.
